Arboristika

Posek drevja in obrezovanje dreves - arboristika

je veda o gojenju drevja, ki temelji na razumevanju drevesne biologije. Znanstveni in praktični objekt arboristike je posamezno drevo.
Vsi delavci arboristi so pri nas zaposleni in opremljeni s sodobno arboristično opremo. Zavarovano imamo dejavnost podjetja.

Obrezovanje dreves

Izvajamo obrezovanje dreves v skladu s sodobnimi arborističnimi načeli (ZTV-Baumpflege, ETPG – Evropska navodila za obžagovanje dreves, 2005, izdala Tisa, d. o. o.).

Drevesa obrezujemo s pomočjo plezalne tehnike ter z avtodvigali. Kombinacija tehnik pomeni visoko kakovost storitve ter obenem uporabniku prijazno ceno. Po končanem obrezovanju na željo kupca odpeljemo veje, odstranimo panj ali zasadimo novo drevo. 

Odstranjevanje drevesnih panjev

Brez razkopavanja in uničevanja zelenice hitro in učinkovito drobimo panje (štore) do globine 30 cm. Za večje panje uporabljamo frezo Vermeer SC 352, za manjše panje ter vrtove, kjer je dostop otežen, pa manjšo frezo Ahwi SF20. 

Drevesa v urbanem okolju

Rastne razmere v mestu so za drevesa izrazito neugodne in lahko preprečijo normalen razvoj celega drevesa ali njegovih delov. Mnogokrat fiziološko oslabijo drevo do te mere, da odmre. Povprečna življenjska doba dreves, ki rastejo v mestu je praviloma krajša od dreves, ki rastejo v gozdu oz. v naravnem okolju. Mestna drevesa imajo, po podatkih iz tuje literature, povprečno starost okrog 15 let. Omejujoči dejavniki rasti mestnih dreves so zbita tla, pomanjkanje kisika in vode v tleh, onesnaženost zraka in tal (npr. zaradi posipnih soli), številne bolezni in škodljivci ter pogoste mehanske poškodbe korenin, debla in krošnje. Sinergijski učinki naštetih dejavnikov se kažejo v slabem zdravstvenem stanju mestnih dreves. Zdrava drevesa pa so tista, ki bolje prenesejo vse neugodne vplive mesta in so posledično manj nevarna, hkrati pa predstavljajo tudi manjši strošek z vidika nege dreves. V urbanih naseljih se zavzemamo za zdrava, varna in lepa drevesa. Če se obstoječim in na novo zasajenim drevesom v mestih ne bo trajno izboljšalo rastnih razmer (boljša preskrba z vodo, zmanjšana zbitost tal, manj mehanskih poškodb, itn.) bodo ta drevesa postopoma začela odmirati, s tem pa se bo starostna in debelinska struktura mestnih dreves močno spremenila. Vsak lahko prispeva k boljšim rastnim razmeram mestnih dreves že s tem, da ne pušča svojega vozila na zelenicah ob drevesih.

Odlaganje materiala, parkiranje vozil, prevoz avtomobilov ali težke strojne mehanizacije na območju drevesnih korenin povzročajo zbitost tal in s tem onemogočijo dostop vode in kisika do koreninskega sistema. Spremembe talnih razmer drevo navzven pokaže čez leta, in sicer s počasnim odmiranjem krošnje.

Pomen mestnih dreves

Za razliko od vseh neugodnih rastnih razmer, ki jih človek nudi drevesom, pa drevesa v mestih opravljajo številne pozitivne funkcije: hladijo ozračje, prestrezajo sončno sevanje, filtrirajo in čistijo zrak, absorbirajo hrup, proizvajajo kisik, lahko služijo kot kulisa pred neljubimi pogledi, zmanjšujejo hitrost vetra (Bernatzky, 1994), dajejo nam plodove in nam nudijo boljšo kulturo bivanja s svojo prisotnostjo in videzom. Drevesa so dolgo živeči organizmi, ki v svojem življenju ne spremenijo lokacije. Njihov rastni prostor, predvsem v mestih, se z novo pozidavo spreminja in krči. Ljudje najbolj cenijo estetsko funkcijo drevesa, hkrati pa pričakujejo, da bodo drevesa varna in zdrava.

Stran ureja: dr.Lena Marion, univ.dipl.inž.gozd. (ISA Certified arborist, ML-0334A)