Mulčenje

Mulčenje je postopek, pri katerem s pomočjo namenskega stroja pripravimo tla za pašnike, travnike ali pa samo preprečevanje zaraščenosti. Material, ki ga med procesom mulčenja zmulčimo, ostane na tleh, kjer služi kot naravno gnojilo za prst, v kateri rastejo rastline. Poleg tega zmulčene stvari v prvi fazi odlično pripomorejo k temu, da tla dobro zadržujejo vlago in tako ustvarjajo pozitivne razmere za rast rastlin tudi v nekoliko bolj suhih obdobjih. Ob tem pa s tem, ko smo tla prekrili z zmulčanim rastjem preprečimo rast plevela in kasneje, ko le ta razpade, poveča količino hranil v tleh. Zastirka ohranja vlažna tla dlje od golih, preprečuje erozijo tal in ublaži posledice dežnih kapelj, zavira rast plevela, obogati tla s hranili. Mulčenje prav tako pomaga, da se znebimo pokošene trave in odpadlega listja, ki bi v nasprotnem primeru kazila pogled na domače dvorišče. Mulčenje pomeni, da nož v kosišču pokošeno trato in listje vrže pod vrh kosišča od koder ta potem ponovno pade na nož še drugič, nož pa nato ta material seseklja.

Mulčenje

Na kaj moramo biti pozorni, kadar se lotimo mulčenja trave?

Mulčenje lahko poteka na različnih površinah. Zelo pogosto pri nas je mulčenje trave, ki poteka s t.i. travniškim mulčerjem, pogosto pa se uporabijo tudi gozdarski mulčerji, poljedelski mulčerji, univerzalni mulčerji ter vinogradniški mulčerji, obstaja pa celo mulčer za šparglje s pomočjo katerega je delo veliko bolj enostavno, saj je mulčer za šparglje okretnejši od ostalih mulčerjev. Poleg mulčerja za travo in šparglje pa obstaja še cela vrsta drugih mulčerjev, kot je na primer gozdarski mulčer ali poljedelski mulčer, pa tudi mulčer za naklone. Vsak izmed navedenih tipov mulčerjev ima lastne karakteristike in je zato pomembno, da se zavedamo kdaj in kako katerega izmed možnih tipov mulčerjev uporabiti.

Pri mulčenju trave se, kot smo že omenili, uporablja travniški mulčer. Travniški mulčer je namenjen hitremu in efektivnemu mulčenju trate mase v sadovnjakih, vinogradih, parkih, na pašnikih, letališčih ali celo golf igriščih. Ko se lotimo mulčenja trave pa moramo poznati tudi nekaj pravil o tem:

  • Kdaj mulčiti?
  • Kako mulčiti
  • Kdaj je bolje pobirati kot mulčiti?

Pri mulčenju trate se najpogosteje lotimo tudi mulčenja listja, ki leži na travi. Pozitivnih učinkov mulčenja trave in listja je veliko. Prihranek časa in denarja ter izboljšan izgled okolice, so samo ene izmed prednosti, ki jih mulčenje prinaša. Poleg tega so prednosti tudi v:

  • pretvorbi odpadkov v hranila, kar zmanjšuje potrebo po gnojenju,
  • izboljšanju mikro življenja,
  • povečavi plast humusa,
  • odstranjevanje ali kompostiranje odpadkov ni potrebno, kar je dobro, saj se tako ne dodaja odpada na že tako preobremenjeno okolje.

Mulčenje velja opravljati samo tedaj, kadar je v tleh mikro življenje. To pomeni, da mora biti temperatura v zgornji plasti tal vsaj 6 stopinj Celzija. Če se mulčenje opravlja redno, ko trata ne raste, na primer v vročih poletnih mesecih in pozno jeseni, bo razgradnje zelo malo ali pa je sploh ne bo. Posledično tako tudi ne bo nevarnosti za nastanek stelje.

Ljudje se velikokrat vprašajo tudi, kako je z mulčenjem že pokošene trave. Pokošena trava vsebuje velik odstotek vode – tam med 80 in 85 %. Zaradi visoke vsebnosti vode trava hitro razpade, nevarnost za nastajanje stelje pa je tako manjša oz. v primerjavi z drugimi večjimi organskimi ostanki skoraj zanemarljiva. Če se ob vsaki košnji kosi le tretjina višine biljke, bo pokošena trava razpadla že skoraj takoj po košnji. Nikakor pa ne smemo kositi več kot polovice višine travne biljke, saj se s tem poveča nevarnost izsušitve, zaradi izgube tekočine v rastlini.

Mulčenje trave

Mulčenje navadno obsega tudi mulčenje odpadlega listja

Ob mulčenju travnih površin pa skoraj neizbežno pride tudi do mulčenja listja. Z mulčenjem listja bomo prihranili tako čas, kot tudi denar. Če listje pada v grmovje, na grede in poti, ga lahko spihamo na travne površine in ga potem z vrtno ali sedežno kosilnico, ki omogoča mulčenje sesekljamo.

Kdaj se je bolje odločiti za pobiranje kot pa za mulčenje?

V nekaterih primerih pa se je bolje lotiti pobiranja, ki ga mulčenje nikakor ne more v popolnosti nadomestiti. Zato je dobro pograbiti listje po zadnji košnji v sezoni, ko se temperatura tal spusti pod 6 stopinj Celzija in je trata že prenehala rasti. Če tega ne opravimo, se med zimo poveča nevarnost rasti gob, kar bo kazilo izgled našega dvorišča.

Kot zanimivost lahko povemo tudi, da se načini mulčenja močno razlikujejo glede na tip podnebja, v katerem se nahajamo. V Severni Evropi je na primer pomembno upoštevati pri mulčenju listja dejstvo, da odpade samo majhen delež listja pred prvo zmrzaljo in največji del takoj po prvi zmrzali. Če pustimo, da trata jeseni zraste nekaj centimetrov više kot ponavadi – za kratek čas – lahko mulčimo več listja, ker se ostanki mučenja lažje skrijejo v nekoliko višji travi.