Obžagovanje drevja

Obžagovanje drevja

Vsem strankam nudimo brezplačen strokovni ogled. Vodja arboristike si bo ogledal situacijo in Vam brezplačno strokovno svetoval. Dober strokovni nasvet je najboljši in najcenejši prvi korak k dobri rešitvi. Na Vašo željo bo izdelal neobvezujočo ponudbo.
Vsi delavci arboristi so pri nas zaposleni in opremljeni s sodobno arboristično opremo. Zavarovano imamo dejavnost podjetja.

Tisa, d. o. o. je že 30 let vodilno podjetje na področju arboristike v Sloveniji.

S strokovno izobrazbo, dolgoletnimi izkušnjami in najboljšo opremljenostjo zagotavljamo kakovostno storitev. Ponudimo Vam lahko celovito rešitev vključno z odvozom in odstranitvijo panjev.

Preden se dokončno odločite za izvajalca Vam svetujemo da preverite: 

  • Ali ima izbrani izvajalec zavarovanje dejavnosti, ki varuje Vaše premoženje v primeru nezgode?

  • Ali so delavci ustrezno kvalificirani in strokovno podkovani? Poceni rešitev je lahko zaradi nestrokovnosti na koncu za Vas bistveno dražja ali pa celo povzroči nepopravljivo škodo na Vašem drevju.

  • ali so delavci pri izvajalcu zaposleni in zdravstveno ter socialno zavarovani?

  • ali imajo delavci ustrezno zaščitno opremo za delo na višini z motorno žago (zaščitna obutev, hlače za zaščito pred urezom z motorno žago, čelada, rokavice, plezalna oprema ...)? Če delavec ni ustrezno opremljen Vam svetujemo, da delo odklonite – nesreča nikoli ne počiva.

Obrezovanje okrasnih dreves

Izvajamo obrezovanje dreves v skladu s sodobnimi arborističnimi principi (ZTV-Baumpflege, ETPG – Evropska navodila za obžagovanje dreves, 2005, izdala Tisa, d. o. o.)

Večja drevesa obrezujemo praviloma s plezalno tehniko, lahko pa tudi s pomočjo avtodvigala. Uporaba ostrog, ki poškodujejo drevesna tkiva, je pri obrezovanju dreves strogo prepovedana, kar upoštevamo. Uporaba ostrog je dovoljena le takrat, ko drevo posekamo. Večino dreves v mestih posekamo po delih. Vejevje in hlodovino tudi odpeljemo, ostanke štorov pa lahko strojno zmeljemo do globine približno 10 cm.

Drevesa v urbanem okolju

Rastne razmere v mestu so za drevesa izrazito neugodne in lahko preprečijo normalen razvoj celega drevesa ali njegovih delov. Mnogokrat fiziološko oslabijo drevo do te mere, da odmre. Povprečna življenjska doba dreves, ki rastejo v mestu je praviloma krajša od dreves, ki rastejo v gozdu oz. v naravnem okolju. Mestna drevesa imajo, po podatkih iz tuje literature, povprečno starost okrog 15 let. Omejujoči dejavniki rasti mestnih dreves so zbita tla, pomanjkanje kisika in vode v tleh, onesnaženost zraka in tal (npr. zaradi posipnih soli), številne bolezni in škodljivci ter pogoste mehanske poškodbe korenin, debla in krošnje. Sinergijski učinki naštetih dejavnikov se kažejo v slabem zdravstvenem stanju mestnih dreves. Zdrava drevesa pa so tista, ki bolje prenesejo vse neugodne vplive mesta in so posledično manj nevarna, hkrati pa predstavljajo tudi manjši strošek z vidika nege dreves. V urbanih naseljih se zavzemamo za zdrava, varna in lepa drevesa. Če se obstoječim in na novo zasajenim drevesom v mestih ne bo trajno izboljšalo rastnih razmer (boljša preskrba z vodo, zmanjšana zbitost tal, manj mehanskih poškodb, itn.) bodo ta drevesa postopoma začela odmirati, s tem pa se bo starostna in debelinska struktura mestnih dreves močno spremenila. Vsak lahko prispeva k boljšim rastnim pogojem mestnih dreves že s tem, da ne pušča svojega vozila na zelenicah ob drevesih.

Odlaganje materiala, parkiranje vozil, prevoz avtomobilov ali težke strojne mehanizacije na območju drevesnih korenin povzročajo zbitost tal in s tem onemogočijo dostop vode in kisika do koreninskega sistema. Spremembe talnih razmer drevo navzven pokaže čez leta, in sicer s počasnim odmiranjem krošnje.

Pomen mestnih dreves

Za razliko od vseh neugodnih rastnih razmer, ki jih človek nudi drevesom, pa drevesa v mestih opravljajo številne pozitivne funkcije: hladijo ozračje, prestrezajo sončno sevanje, filtrirajo in čistijo zrak, absorbirajo hrup, proizvajajo kisik, lahko služijo kot kulisa pred neljubimi pogledi, zmanjšujejo hitrost vetra (Bernatzky, 1994), dajejo nam plodove in nam nudijo boljšo kulturo bivanja s svojo prisotnostjo in videzom. Drevesa so dolgo živeči organizmi, ki v svojem življenju ne spremenijo lokacije. Njihov rastni prostor, predvsem v mestih, se z novo pozidavo spreminja in krči. Ljudje najbolj cenijo estetsko funkcijo drevesa, hkrati pa pričakujejo, da bodo drevesa varna in zdrava.

Stran ureja: dr.Lena Marion, univ.dipl.inž.gozd. (ISA Certified arborist, ML-0334A)