Vrste dreves

Lyric Writing Help senperfect.com
07.07.2016

Vrste dreves

Drevesa so večletna rastlina z značilnim pokončnim olesenelim deblom. Rastejo lahko vsepovsod, saj jih najdemo tako v vročih, kot mrzlih predelih. Po navadi vzklijejo samodejno z nespolnim razmnoževanjem, vendar pa jih načrtno sadimo že zelo dolgo, tako iz estetskih, kot iz gospodarskih razlogov.

 

Na svetu je izjemno veliko vrst različnih dreves, ki so se na okolje in klimo prilagodile po potrebah preživetja. V Sloveniji imamo in poznamo preko 50 različnih listnatih in iglastih dreves, ki jih sadimo tudi sami. Če ste se odločili za nakup in posaditev dreves okoli svoje hiše, vikenda ali posestva, je dobro poznati vrste dreves in kaj nam ta drevesa lahko nudijo. V naslednji odstavkih si bomo ogledali nekaj vrst dreves, ki so priljubljena izbira za različne namene.

Prodaja dreves

Kakšna drevesa si želite?

Najprej se sprehodite po svojem okolju in razmislite kakšna drevesa želite in za kaj jih boste potrebovali. Namen posaditve je zelo pomemben, saj bo narekoval, koliko zemlje, koliko sadik in koliko surovin boste potrebovali za vaš projekt. Nameni so lahko različni; npr. želite si dreves zaradi estetskih razlogov, saj hočete olepšati svojo posestvo in si pridobiti nekaj naravne sence med vročimi poletnimi dnevi, ali pa si želite velik sadovnjak z različnimi sadnimi drevesi, ki vam bodo dale naravno sadje. Sami boste najbolj vedeli, kakšne cilje in želje imate.

Vrste dreves za sajenje

Vrste drevesKot smo že omenili, obstaja nešteto različnih vrst dreves. Vendar pa se boste morali pri odločanju omejiti na klimo in lokalne vremenske razmere vaše ciljne lokacije sajenja. Vendar pa imate na voljo naslednje sadike za vzgojo sadnega drevja: sadike koščičastega sadja, sadike pečkastega sadja, sadike jagodičastega sadja, sadike lupinastega sadja ter sadike južnega sadja. Najbolj pogoste drevesne vrste koščičastega sadja so češnja, breskev, marelica, sliva, višnja, nektarina; najbolj pogoste drevesne vrste pečkastega sadja so jabolko, hruška, kaki, kutina, nešplja; najbolj pogoste drevesne vrste lupinastega sadja so oreh, lešnik, kostanj, arašid, mandelj, pistacija, indijski oreh, brazilski oreh, ameriški oreh in najbolj pogoste drevesne vrste južnega sadja so limona, pomaranča, grenivka, mandarina, limeta, klementina, klemenvila, kivi, smokve-fige, rožiči, datlji, kokosov oreh. Dobro raziščite, katere od teh sadnih vrst dobro uspevajo v podnebju, kjer jih boste sadili. Npr. tropsko sadje pri nas uspeva ob morskih lokacijah, medtem ko sta jabolko in oreh razširjena povsod.

Če ne želite v svoji okolici saditi sadnih dreves imate na voljo velik spekter ostalih vrst. V Sloveniji so najbolj pogoste vrste listnatih dreves breza, bukev, gaber, hrast, leska, kostanj, platana, vrba, zimzelen, tisa …. Prodaja dreves poteka pri različnih ponudnikih. Pri izbiranju dreves je pomembno kako visoko zrastejo, kako gosto krošnjo imajo in kakšen koreninski sistem si ustvarijo. Poglejmo si nekaj teh drevesnih vrst, da se boste lažje odločili.

Breza

Breza je listopadno drevo, ki zraste do 30 metrov visoko. Koreninski sistem je plitev, gost in široko razrasel.  Krošnja je redka. Veje pri mladih drevesih rastejo navzgor, s starostjo pa se povesijo. Mlade veje, ki izraščajo iz glavnih vej, so povešene. Mlada skorja na deblu in vejah je bela. Listi so ovalni ali rombasti z ošiljeno konico in dvojno nažagani. Breza je glede tal nezahtevna. Ustreza ji večina tal z izjemo zelo apnenčastih tal in močvirnih tal. Dobro uspeva tudi na zelo revnih in degradiranih tleh. Ne prenaša sence in potrebuje polno sonce. Je odporna proti mrazu. Ne potrebuje veliko nege. Njeno rast in obliko krošnje lahko uravnavamo s skromnim rednim obrezovanjem. Napadajo jo številni škodljivci, vendar pa v vrtovih in parkih običajno ne povzročajo omembe vredne škode. Zaradi plitkega koreninskega sistema jo je treba v daljših sušnih obdobjih redno zalivati. Razmnožujemo jo s semeni ali potaknjenci, posamezne sorte pa običajno s cepljenjem.

Hrast

Gre za listopadna do zimzelena, mogočna drevesa, ki zrastejo preko 40 m visoko. Njegova življenjska doba je preko 1000 let. Skorja hrasta je sivkasta in vzdolžno razpokana,  listi pa so sestavljeni  in dolgi do 15 cm. Odženejo sredi maja. Cvetovi, ki se pojavijo spomladi so v obliki mačic. Plod orešek, imenujemo želod, ki zraste v čašasti skledici. Dozori oktobra. Hrast je prezimno trdno drevo, najbolje uspeva na sončni do pol senčni legi, ter dobro odcednih tleh. Gojimo ga zaradi lepe rasti in okrasnih listov, nekatera drevesa imajo jeseni lepo obarvane liste. Hrast je od nekdaj veljal za simbol moči.

Vrba

Izmed drevesnih vrst je najbolj znana vrba žalujka z žalostno povešenimi vejami. Pri nas je razširjenih več vrst, ki so si zelo podobne. V Primorju je pogosta takšna z zelenimi vejami, v notranjosti države pa je razširjena sorta z rumenimi vejami. Te vrbe rastejo prvih dvajset let izredno hitro. V dobri in vlažni zemlji zrastejo v enem letu tudi meter in več v višino ter malo manj v širino. V nekaj letih postane drevo preveliko za hišni vrt. Obrezovanje v živo ni prava rešitev, saj se težave samo odložijo za kratek čas. Zato moramo za gojenje vrbe imeti veliko prostora in časa, vendar pa velja za ikonično drevo.

Sajenje dreves je lahko zelo sproščujoče za vas in koristno za vašo okolico. Ni naključje, da so v parkih in na javnih prostorih posajene tako različne vrste dreves. Vendar pa se ne pozabite dobro izobraziti pred sajenjem, saj je vsaka vrsta unikatna in potrebuje svoje rastne pogoje. 

Comments are closed.