Arboristika

je veda o gojenju drevja, ki temelji na razumevanju drevesne biologije. Znanstveni in praktični objekt arboristike je posamezno drevo.

umek

Brezplačen ogled na terenu:

Milan Umek

T: 041 714 883
E: milan.umek@tisa.si

Svetoval Vam bo kaj je potrebno izvesti in Vam posredoval ponudbo.

Arborist z licenco – strokovnjak za drevesa v urbanem okolju

dsc05001

Arborist z licenco je strokovnjak za drevesa ter druge lesnate rastline v urbanem okolju in se ukvarja s posameznim drevesom. Strokovno znanje je pridobil z izobrazbo in delovnimi izkušnjami, potrdil pa s pridobitvijo mednarodno priznanega arborističnega certifikata. Certifikat je potrdilo, da ima arborist ustrezno znanje, potrebno za nadzor, svetovanje in upravljanje z drevesi ter drugimi lesnatimi rastlinami na stanovanjskih, poslovnih in javnih površinah. Arborist razpolaga s širokim znanjem o drevesni biologiji (kako drevo raste, razlike med posameznimi drevesnimi vrstami, fiziologija drevesa, razlika med različnimi lesnimi tkivi, bolezni drevja …), pozna različne vloge drevesa, ki jih ima v urbanem okolju, seznanjen je s sodobnimi tehnikami obrezovanja (povezovanje krošnje, podpora posameznih vej, pravilno sajenje sadik, ravnanje s poškodovanim drevjem …).

ISA Certified arborist

V naši ekipi imamo arborista z mednarodno licenco "ISA Certified arborist" od leta 2008 in prvega NPK negovalca dreves na višini v Sloveniji. Dela izvajajo delavci z opravljenimi izpiti AVTA in AVTB (arboristične vrvne tehnike) in večletnimi delovnimi izkušnjami.

ICA-Cert-ICA-Member

dr.Lena Marion; ML-0334A

Drevesa v urbanem okolju

Drevo je lesnata trajnica, ki ima trajno deblo z razvejano krošnjo in odrasla zraste do višine vsaj 5 m. Arboristika je veda, ki se ukvarja s sajenjem in vzdrževanjem večinoma urbanih dreves na osnovi poznavanja drevesne biologije. Cilj arboristike je zdravo in lepo drevo, ki s svojo prisotnostjo dviguje kakovost bivanja in obenem ne ogroža ljudi ali premoženja.

V mestnem okolju je izbira ustrezne drevesne vrste glede na lokacijo ključna za uspešno rast drevesa v prihodnosti. Lahko vam svetujemo pri izbiri ter vam dobavimo posamezne sadike. Dobavimo in posadimo tudi večje količine sadik za vzpostavljanje zelenih površin.

20211013 110514

Rastne razmere v mestu so za drevesa izrazito neugodne in lahko preprečijo normalen razvoj celega drevesa ali njegovih delov. Mnogokrat fiziološko oslabijo drevo do te mere, da odmre. Povprečna življenjska doba dreves, ki rastejo v mestu je praviloma krajša od dreves, ki rastejo v gozdu oz. v naravnem okolju. Mestna drevesa imajo, po podatkih iz tuje literature, povprečno starost okrog 15 let. Omejujoči dejavniki rasti mestnih dreves so zbita tla, pomanjkanje kisika in vode v tleh, onesnaženost zraka in tal (npr. zaradi posipnih soli), številne bolezni in škodljivci ter pogoste mehanske poškodbe korenin, debla in krošnje. Sinergijski učinki naštetih dejavnikov se kažejo v slabem zdravstvenem stanju mestnih dreves. Zdrava drevesa pa so tista, ki bolje prenesejo vse neugodne vplive mesta in so posledično manj nevarna, hkrati pa predstavljajo tudi manjši strošek z vidika nege dreves. V urbanih naseljih se zavzemamo za zdrava, varna in lepa drevesa. Če se obstoječim in na novo zasajenim drevesom v mestih ne bo trajno izboljšalo rastnih razmer (boljša preskrba z vodo, zmanjšana zbitost tal, manj mehanskih poškodb, itn.) bodo ta drevesa postopoma začela odmirati, s tem pa se bo starostna in debelinska struktura mestnih dreves močno spremenila. Vsak lahko prispeva k boljšim rastnim razmeram mestnih dreves že s tem, da ne pušča svojega vozila na zelenicah ob drevesih.Odlaganje materiala, parkiranje vozil, prevoz avtomobilov ali težke strojne mehanizacije na območju drevesnih korenin povzročajo zbitost tal in s tem onemogočijo dostop vode in kisika do koreninskega sistema. Spremembe talnih razmer drevo navzven pokaže čez leta, in sicer s počasnim odmiranjem krošnje.

Članek na mojmoster.net:

https://www.mojmojster.net/clanek/1105/podiranje_dreves_odstranjevanje_panjev_in_mulcenje

inkedadobestock 89543147 obrezana1

Za uspešno rast drevo potrebuje:

  •  Prostor nad tlemi, da lahko neovirano razrašča svojo krošnjo, v tleh, da lahko neovirano razrašča korenine in s tem stabilizira drevo. Večina drevesnih korenin je v prvih 70 cm tal. Tam je izmenjava zraka največja.
  •  Sonce omogoča fotosintezo. Premajhna osončenost lahko povzroči slabo rast ali asimetrijo krošnje, prevelika osončenost zaradi odboja od steklenih fasad lahko poškoduje drevesa (predvsem iglavce).
  •  Zračna in hranljiva tla, kjer korenine dihajo ter iz tal prejemajo vodo in v njej raztopljene hranilne snovi.
  •  Primerno temperaturo – nekatere vrste ne prenesejo zmrzali, druge ne visokih temperatur in suše, zato je pomembna izbira primerne vrste.
  •  Mir: drevesa za rast v naravnem okolju ne potrebujejo človeka in njegove nege, človek pa drevesa potrebuje za boljšo kakovost bivanja, boljši zrak, zaščito pred hrupom in vetrom, senco, kisik in navsezadnje lepšo podobo mest. Zato v mestih sadimo drevesa in jih z redno nego oblikujemo po svojih potrebah. Z nego drevesnih krošenj skrbimo, da drevesa ne ovirajo prometa, ne senčijo luči ali zastirajo znakov oz. ne povzročajo morebitne škode na objektih. Pomembno je, da so posegi v drevesna tkiva (v tleh in nad njimi) in v drevesni rastni prostor čim manjši, saj praviloma negativno vplivajo na razvoj drevesa in slabšajo njegovo zdravstveno stanje.
This site is registered on wpml.org as a development site.